Prostori svobode se hitro ožijo. V resnici svobode nimamo več veliko. Ne zaradi korone, pač pa zaradi sistema v katerem živimo, zaradi oblastnikov, ki to nekateri bolj, nekateri manj, izkoriščajo. Zaradi lastne nevednosti, ignorance in udobja.

Seveda smo v svoji svobodi omejeni z življenjem drugih ljudi. Ampak to bi moralo biti povezano s samostojnimi etičnimi odločitvami posameznikov, ne z ukazi kvazi vsevednih predstavnikov moči.

Vse, kar se v zadnjem času pri nas dogaja, je oženje prostorov svobode. Vsak zase si jo sicer jemljemo na svoj način, s tem smo vedno izražali nepokorščino proti drugim, ki nam bi jo radi jemali. Smo pa kot skupnost postali več kot pokorni, namesto tega, da bi si svobodo vzeli na način, ki ne ogroža drugih. Če ne fizično, bi morali biti svobodni vsaj v glavah.

Korona virus niti slučajno ni naš največji problem. Vsak dan posebej si pustimo odvzeti delček svobode, epidemija pa gre svojo pot. Težko bi si izbrali slabše upravljanje z njo, ker sploh ne gre za upravljanje z epidemijo. Gre za upravljanje z nami, epidemija si pa mimo tega jemlje svoje žrtve.

Če vzamemo še tisto malo svobode misli in fizičnih prostorov svobode, kaj nam pravzaprav še ostaja?

Omejitve gibanja na občine, policijska ura, zaprte šole in fakultete, omejitve dela zaposlenih, omejitve gibanja na mejah, izčrpavanja neodvisnih in svobodomiselnih medijev, nasilje nad protestniki, maske, izolacija, …

Je to komu dovolj?